Urbano čebelarstvo v Cankarjevem domu

Čebele oprašujejo rastline ter jim tako pomagajo, da obrodijo in se razmnožujejo.
Sadovi rastlin pomagajo preživeti človeštvu.
Z mestnim čebelarstvom v Cankarjevem domu pomagamo preživeti čebelam.
 

Cankarjev dom neguje izbran posluh ne le za kulturo, vse zvrsti umetnosti in dediščino človeštva nasploh, temveč tudi za naravo. Tako na eni od strešnih teras že od 1. aprila 2011 domujejo čebele in lahko se pohvalimo, da je Cankarjev dom pobudnik mestnega oziroma urbanega čebelarstva v Sloveniji.

Čebele letajo na pašo običajno v premeru do treh kilometrov. V tem krogu od naših panjev ponujajo obilje in pestrost cvetočih rastlin Tivoli, Rožnik, grajsko pobočje, drevoredi, okrasni nasadi in vrtovi, avtohtone medovite rastline pa smo nasadili tudi na piramidnem vrtu na zelenici ob vhodu Cankarjevega doma iz Parka Sveta Evrope.

Medena bera naših čebel je odvisna od števila čebeljih družin in vremenskih razmer ob najbujnejšem cvetenju, običajno pa na panj letno iztočimo od štirideset do sto kilogramov medu. Na strehi Cankarjevega doma imamo trenutno šest čebeljih družin.

Med Cankarjevega doma je več kot odlično prestal analize v Referenčnem agroživilskem laboratoriju v Bremnu.
Mestni med ne vsebuje ostankov težkih kovin, pesticidov in insekticidov, saj v mestih ni škropljenja in gnojenja kot pri intenzivnem kmetijstvu na podeželju.
Odlično kakovost medu Cankarjevega doma dokazuje certifikat SMGO (Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo), ki smo ga pridobili leta 2015.

Foto Kristina Bursać

Franc Petrovčič, ki skrbi za čebele v Cankarjevem domu, je bil leta 2014 med pobudniki za ustanovitev društva Urbani čebelar, ki skrbi za uveljavitev, izobraževanje in odgovorno ravnanje s čebelami v mestu. Za dosedanje delo je prejel odlikovanje Antona Janše III. in II. reda.

Foto Kristina Bursać

Cankarjev dom je član Čebelje poti v Ljubljani, ki jo je leta 2015 zasnovala ter jo danes vodi in nadgrajuje Mestna občina Ljubljana. Povezuje 35 članov, od izobraževalnih in kulturnih ustanov, institucij, povezanih z zdravjem, do gospodarskih institucij, ter seveda čebelarjev in čebelarskih društev. Čebelja pot je zasnovana kot učna pot, na kateri se obiskovalci seznanijo z dediščino čebelarstva v Ljubljani in s pomembnostjo čebel za naše preživetje. Ne gre samo za pot, temveč za gibanje enako mislečih, ki z najrazličnejšimi dejavnostmi skrbijo za blaginjo čebel v mestu. Cankarjev dom se dejavno vključuje v delovanje Čebelje poti in s svojimi vsebinami dopolnjuje vsakoletni Medeni koledar, koledar dogodkov ohranjanja čebel v mestu.

V sklopu Čebelje poti v Ljubljani v Cankarjevem domu pripravljamo tudi oglede panjev ter kulturnovzgojne vsebine za otroke in mladino o življenju čebel. Skupinski ogledi čebeljih panjev so mogoči po predhodnem dogovoru T 051 366 378.

Generalna skupščina OZN je decembra 2017 podprla predlog Slovenije in 20. maj razglasila za svetovni dan čebel.

Foto Kristina Bursać

Foto Kristina Bursać

Zanimivosti o čebelah


V panju je do sto tisoč čebel in le ena matica.
Matica med najintenzivnejšo pašo zleže do dva tisoč jajčec na dan.
Dva tisoč jajčec tehta dvakrat več od matice.
Jajčece tehta 0,18 g.
Matica na leto izleže do sto petdeset tisoč jajčec.
Matica se za razliko od čebel in trotov hrani le z matičnim mlečkom.
Za kilogram matičnega mlečka je potrebnih dva tisoč matičnikov.
Življenjska doba matice je do pet let.

Ličinka dobi v šestih dneh svojega razvoja dvesto miligramov hrane. 
Dnevna poraba vseh ličink v panju je do trideset dekagramov.
Čebele eno celico napolnijo z 18 tovori cvetnega prahu, kar tehta od 160 do 180 mg.
Teža cvetnega prahu, ki ga čebela naenkrat prinese v panj, je 0,01 g.
V gramu cvetnega prahu je od sedemdeset tisoč do sto tisoč zrnc.

Čebela v svojem mednem želodčku prinese od osem do devet miligramov medičine.
Največji dnevni donosi v panj so do štirinajst kilogramov medičine.
Za kilogram medu morajo čebele obleteti več milijonov cvetov.
Za kilogram medu bi morala čebela sedemkrat obleteti svet.
Čebelja družina na leto porabi približno petdeset kilogramov cvetnega prahu, šestdeset kilogramov medu in trideset litrov vode.

Deset tisoč čebel tehta kilogram.
Čebela leti s hitrostjo do 40 km/h, ob vetru pa do 24 km/h
Čebela ob glavni paši izleti iz panja od 7- do 17-krat na dan.
Čebele nabirajo med v radiju do tri kilometre od panja.
Za vsak kilometer poti čebela porabi miligram medičine.
Za kilogram medu morajo čebele prinesti v panj od tri do štiri kilograme medičine.
Iz enega cveta čebela posesa le 0,02 mg medičine.
Čebela na dan obleti do štiri tisoč cvetov.
Na enem hektaru dajo cvetlice do 32 kg medu, grmičevje 110, drevje do 240 kg.
Ena čebela bi za kilogram medu potrebovala 3750 delovnih dni.

Življenjska doba čebele je v pašni dobi od pet do sedem tednov, neizčrpane jesenske čebele pa nato preživijo od šest do sedem mesecev.
Čebela od 2. do 5. dne po izvalitvi čisti celice, nato do 12. dne doji ličinke, do 17. dne prideluje vosek, do 21. dne straži, do 45. dne pa nabira medičino.

Življenjska doba trotov je od 25 do 50 dni.
Od aprila do avgusta je v panju povprečno tisoč trotov.
Troti v panju v sezoni porabijo do 6,9 kg medu.

Letna poraba medu je v Evropi 400 g na osebo, v ZDA 700 g, v Aziji 4 g, v Afriki 200 g, v Sloveniji 600 g.
V medu je okoli dvajset odstotkov vode.
V medu vrhunske kakovosti je manj kot 18,6 % vode.
Specifična teža medu pri 18,6 % vode in pri temperaturi 20 ˚C je 1,413 gramov.
Letno čebele naberejo sto petdeset gramov propolisa na panj, izjemoma tudi do štiristo gramov.

AŽ desetsatni panj ima 146 tisoč celic.
Teža voščene ploščice je od 0,18 do 0,25 g.
Za gradnjo normalne celice je potrebnih petdeset ploščic, za gradnjo trotovske pa do sto dvajset.
Sat AŽ velikosti 435 x 300 mm vsebuje sto štirideset gramov voska.
Za kilogram voska je potrebnih štiri tisoč ploščic.
Tališče voska je od 62 do 64 ˚C.

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija ENKI